Porast odjema električne energije je dejstvo zadnjih desetletij in brez večjih tveganj lahko porast pričakujemo tudi v prihodnje. Da bo elektroenergetski sistem deloval tudi v prihodnje in zadovoljeval vse potrebe, mora z infrastrukturo slediti napovedim. SODO v Razvojnem načrtu distribucijskega omrežja električne energije v Republiki Sloveniji za obdobje od leta 2023 do 2032 predvideva vlaganja v višini 3,5 milijarde EUR.

 

Za zagotavljanje kakovosti oskrbe z električno energijo bo treba povečati odpornost distribucijskega omrežja na vremenske pojave z večjo kabelsko izvedbo omrežja, menjavo zastarele opreme in upravljanjem omrežja na sodoben način. Vse to pomeni intenzivna vlaganja v distribucijski sistem, vlaganja v aktivno upravljanje omrežja in nujnost razvoja pametnih omrežij.

Razvojni načrt distribucijskega sistema električne energije v Republiki Sloveniji od leta 2023 do leta 2032 je v celoti dostopen na https://www.sodo.si/storage/app/uploads/public/63c/a3e/cfe/63ca3ecfe82f0428403271.pdf

 

Ključni gonilniki razvoja distribucijskega omrežja so spremembe v rabi energije, posebej še integracija razpršene proizvodnje iz obnovljivih virov energije ter zamenjava energentov za ogrevanje (npr. uporaba toplotnih črpalk) in elektrifikacija prometa.

 

Obnovljivi viri energije

 

Obnovljivi viri energije bodo v prihodnje predstavljali bistveno večji del proizvodnje električne energije. Gre za neprimerno čistejši in bolj želen vir energije, katerega proizvodnja pa je razpršena, odvisna tudi od vremenskih razmer in praviloma ne sovpada s časom največje porabe električne energije. In k temu veliko pripomorejo tudi gospodinjstva z uporabo električne energije za ogrevanje (trend toplotnih črpalk) in množična elektrifikacija prometa, ki smo ji nedvomno priča.

 

Toplotne črpalke

 

Toplotna črpalka je sodoben in ekološki način ogrevanja prostorov in sanitarne vode, ki za svoje delovanje uporablja električno energijo. Mnogi se zanjo odločajo v kombinaciji s sončno elektrarno, čeprav je toplotna črpalka največ v uporabi v času, ko sončna elektrarna ne proizvaja maksimalno. Dejstvo pa je, da je v hladnem vremenu poraba električne energije za toplotno črpalko visoka, prav tako tudi obremenitev omrežja.

 

So pa lepi in sončni dnevi tudi v hladnem delu leta, zato mnogi o toplotni črpalki razmišljajo in jo načrtujejo v kombinaciji s sončno elektrarno in hranilnikom. Tudi če ne zmorete vseh naložb hkrati, je to prava smer razmišljanja. Storili boste veliko dobrega za svoj proračun za prihodnja leta in pomembno prispevali k boljšemu okolju.

 

Po podatkih Statističnega urada RS in družbe SODO je v Sloveniji 58 tisoč toplotnih črpalk, do leta 2030 naj bi njihovo število naraslo na 188 tisoč. To je jasen signal, da bo v bližnji prihodnosti prišlo do povečanja potreb po električni energiji za njihovo delovanje. Za to število toplotnih črpalk je namreč ocenjena poraba električne moči v primeru polarnega jutra s povprečno temperaturo –11 stopinj od 650 do 750 megavatov. To je zares veliko in zavedati se moramo, da bodo spremembe v elektroenergetskem omrežju nujne.

 

Elektromobilnost

 

Elektrifikacija prometa je trend, ki ga okolje podpira, bo pa močno vplivala na povečanje porabe električne energije in na obremenitev elektroenergetskega omrežja. Prepoved prodaje avtomobilov na notranje zgorevanje od leta 2035 naprej, širitev mreže polnilnic, višje finančne spodbude, ki bodo upoštevale tudi kriterij socialne pravičnosti, dražje parkiranje za neelektrična vozila – vse to in v prihodnosti še kaj bo zagotovo povečalo zanimanje za nakup električnih vozil.

 

Nacionalni inštitut za javno zdravje je ugotovil, da je v Sloveniji najpomembnejši zdravstveni problem povezan z onesnaževanjem okolja – gre za onesnaževanjem zraka. V Evropi vsako leto od 40.000 do 130.000 ljudi umre za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku, ki ga povzroča promet.

 

Zmanjševanje emisij iz prometa je logičen odgovor, tudi v Sloveniji. Po napovedih bi moralo po naših cestah do leta 2030 voziti 130.000 baterijskih električnih vozil in 70.000 priključnih hibridov. Res je, da trenutne številke kažejo, da smo še daleč do cilja, vendar cilj ostaja.

 

Po napovedih bodo do leta 2035 države EU postavile kar 65 milijonov polnilnih postaj, pri čemer naj bi jih bilo večina ali natančneje 85 % v stanovanjskih soseskah in le 4 % na avtocestah.

 

 

Kako priti do takšne mreže polnilnih postaj, ki bo omogočala optimalno mobilnost ljudi, bo nedvomno trd oreh tudi za elektroenergetska omrežja. Omrežja bodo, tudi zato, da bodo lahko sledila povpraševanju in obvladovanju porabe za polnjene e-vozil, morala vstopiti v dobo pametnih omrežij.