Prenova obračunavanja omrežnine ima določen vpliv na stroške dobave energije odjemalca s samooskrbo, ki je odvisen od sheme obračuna dobavljene električne energije, torej ali je uporabljen obračun energije na podlagi letnega neto obračuna prevzete in oddane energije (letni »net-metering«) ali ne. Za viške energije, ki jih odjemalec s samooskrbo oddaja v omrežje se ne plačuje omrežnina ne glede na shemo obračuna energije.

Način obračuna omrežnine za odjemalce s proizvodno enoto za samooskrbo se spremeni le zaradi časovnega razlikovanja tarifne postavke za obračunsko moč:

• omrežnina za moč se bo obračunala glede na dogovorjeno moč in tarifno postavko za moč za pet različnih časovnih blokov (na ravni koledarskega leta);
• omrežnina za energijo pa se bo odjemalcem, ki jim obračunsko obdobje predstavlja obdobje enega leta ("net metering"), obračunala na letni ravni samo za neto energijo, prevzeto iz omrežja v obračunskem obdobju enega leta. Omrežnina za energijo se bo torej določila na podlagi razlike med letno prevzeto in letno oddano električno energijo in enotno tarifno postavko za energijo. Odjemalcem, ki imajo nameščeno proizvodno napravo in nimajo letnega netiranja, pa se bo omrežnina za energijo obračunala glede na prevzeto energijo iz omrežja na ravni posameznega 15 minutnega časovnega intervala, če merilna naprava to omogoča.

Zaradi navedene spremembe in v povprečju večje dejanske konične moči odjema odjemalca s samooskrbo od administrativno določene obračunske moči na podlagi omejevalcev toka bo strošek omrežnine za odjemalce v povprečju nekoliko večji (med 7 in 10 EUR na mesec). Povečani stroški omrežnine vplivajo na ekonomiko naložbe v samooskrbo in vračilno dobo nekoliko podaljšujejo. Omrežnina ni edini vplivni faktor, upoštevati je treba tudi ceno dobavljene energije, ki je zelo sprejemljiva, posebej v zadnjem obdobju, ko smo se soočili z energetsko krizo. Ta tveganja, ki so povezana s trgom z električno energijo in z spremembami normativnega okvira je mogoče učinkovito nasloviti z aktivnim odjemom. 

Odjemalci s samooskrbo so enako odvisni od omrežja kot odjemalci brez samooskrbe, saj energija sonca, ki bi omogočala samozadostnost oziroma znižano moč odjema ni zagotovljena skozi celotno obdobje leta. V času slabega vremena oziroma v času hladnejših mesecev je proizvodnja iz sončnih panelov v času višje obremenitve omrežja  izrazito zmanjšana, tako, da se odjemalčev odjem moči odraža na omrežju enako kot odjem odjemalca brez samooskrbe. Plačilo enakih stroškov obeh odjemalcev je torej edino pravično plačilo. Prednost odjemalca samooskrbo, posebej še, če se odloči za uporabo hranilnika so izrazite v primerjavi z navadnim odjemalcem – zagotovi lahko bistveno obsežnejše prilagajanje odjema omrežninskim kot tudi tržnim cenovnim signalom in s tem doseže pomembno optimizacijo stroškov. Vendar pa lahko prilagaja odjem tudi brez naložbe v hranilnik, kot navadni odjemalec in ima pri tem boljše izhodišče v času, ko proizvaja električno energijo.

S prehodom na nov način obračunavanja omrežnine bodo tudi končni odjemalci s samooskrbo ustrezno spodbujeni k aktivnemu odjemu, ki ga bodo izvajali, če bodo to želeli. Motivacija je med drugim tudi znižanje stroškov in skrajšanje vračilne dobe naložb – obenem pa bo prispeval h koristim z učinkovitejšo rabo omrežja in s tem k večjemu obsegu priključenih obnovljivih virov, elektrifikacije ogrevanja ter prometa v okviru razpoložljivih sredstev za razvoj in obratovanje omrežij v zelenem prehodu.