V tem prispevku prikazujemo potencial, ki ga lahko prinese časovna prilagoditev polnjenja električnega vozila (EV).

 

Simuliramo primer končnega gospodinjskega odjemalca (GO) s samooskrbo v shemi letnega neto obračuna energije (letni »net-metering«), ki s sončno elektrarno na leto proizvede okrog 15 megavatnih ur elektrike, to količino pa v celoti porabi za polnjenje baterije električnega avtomobila, toplotno črpalko, klimatske naprave in uporabo ostalih porabnikov v hiši. Vključen je v obračun dobavljene energije in omrežnine po shemi letnega neto merjenja energije (angl. »net-metering«).

 

Ko pri GO deluje več porabnikov hkrati, odjem bistveno presega 10 kW (tudi do 60 %), kar bo močno dvignilo strošek omrežnine po novem tarifnem sistemu, če odjemalec porabe ne bo prilagodil. Namreč, obračunska moč je pred prenovo obračunavanja omrežnine določena na podlagi omejevalcev toka (varovalk) in je znašala 10 kilovatov, novi obračun pa prinaša obračun na podlagi dejanske uporabe omrežja in prerazporeditev stroškov s postavke za preneseno energijo na postavko za obračunsko moč.
Obračunavanje tovrstnega odjema s količino 10 kW ob tem, ko samo polnjenje električnega vozila zahteva moč odjema 11 kW, je anomalija, ki je z novim obračunom odpravljena. Bo pa posledično račun za elektriko tega GO v prihodnje precej višji, če zadevni odjemalec ne bo, zlasti v najdražjih časovnih blokih (med 7. in 14. uro ter med 16. in 20. uro ob delovnih dnevih), torej čez dan, prilagodil moči porabnikov in s tem razbremenil omrežje v času, ko je to najbolj obremenjeno. 

 

Polnjenje čez dan je seveda v nižji sezoni še vedno priporočljivo, če se to brez odstopanj prilagaja proizvodnji iz sončne elektrarne znotraj 15-minutnih intervalov (pametno polnjenje) in se moč odjema iz omrežja s pomočjo samozadostnosti sproti zamejuje. Torej je ob tem možno izkoriščati tudi potencial, ki ga z naložbo v samooskrbo pridobi vsak tovrstni odjemalec.

 

Po analizi možnosti prilagajanja odjema je bilo ugotovljeno, da je mogoče maksimalno moč odjema s pogostejšim in pametnim polnjenjem oziroma s premikom polnjenja električnega vozila v obdobje nižje obremenitve omrežja znižati moč odjema v časovnem bloku 1 in časovnem bloku 2 skoraj za polovico.

 

Naslednji korak k optimizaciji stroškov omrežnine je vzpostavitev ukrepov prilagajanja odjema, ki vključujejo sistem za omejevanje konice oziroma sistem za upravljanje z energijo na podlagi uporabniških nastavitev. Tovrstna rešitev poskrbi, da se uporabniška izkušnja in udobje odjemalca ne poslabšata, obenem pa zagotavlja vodenje bremen na način, da se izpolnijo omejitve moči odjema. Uporabnik električnega vozila mora pri tem sprejeti dejstvo, da je polnjenje z vidika moči nadzorovano in lahko prehaja iz hitrega v počasno (sprememba vremena, prioritete uporabe naprav). S pogostejšim nadzorovanim polnjenjem doseže, da je doseg EV in s tem njegova mobilnost zagotovljena kljub učinkovitejši rabi omrežja. 

 

Če želi odjemalec takoj občutiti stroškovni učinek prilagoditve odjema, je treba prilagoditi dogovorjene obračunske moči prek spletnega portala Moj elektro. Sicer bo to spremembo opravil na podlagi analize moči odjema v zadnji višji sezoni samodejno distribucijski operater, a bo lahko do takrat minilo kar nekaj mesecev obračunavanja omrežnine na podlagi »previsokih« dogovorjenih obračunskih moči. Torej, če odjemalec s tehničnimi ukrepi vodenja svojih porabnikov (naprav) zagotovi zamejitev konične obremenitve omrežja na novih ravneh, je takojšnja prilagoditev dogovorjene obračunske moči smiselna, saj ne bo prišlo do presežkov moči odjema in s tem obračunavanja presežne moči. 

 

Prihranki stroškov za omrežnino so lahko znatni, strošek je možno prepoloviti, s čimer je povišanje stroškov zaradi pravičnejšega obračuna tudi bistveno manjše. Naložba v avtomatizirano rešitev prilagajanja odjema se povrne bistveno hitreje kot naložba v samooskrbo. 
 
Ključno pri tej spremembi je, da s tem zagotovimo bolj učinkovito rabo omrežja in s tem korist za omrežje, ki se v prihodnosti z manjšimi stroški, potrebnimi za razvoj omrežja, odrazi pozitivno na položnicah za oskrbo z električno energijo odjemalcev.    

 

Napotki za analizo stroškov omrežnine pri polnjenju električnega vozila

 

Robusten izračun stroškov omrežnine je odvisen od dogovorjene obračunske moči, morebitnih njenih presežkov in prevzete energije v povezavi z vrsto odjema (samooskrba, navadni odjem). 

Odgovoriti na vprašanje, »Koliko bom plačal omrežnine za moč v mesecu maju, če polnim električno vozilo izključno ponoči, oziroma izključno podnevi, ob dogovorjeni moči 10,4 kW?«, ni mogoče brez dodatnih podatkov.

 

Na podlagi izkušenj iz prejšnjega obravnavanega primera bi morali torej upoštevati še vsaj vrsto odjema (navadna, samooskrbna), moč in trajanje polnjenja, sočasnost uporabe naprav oziroma doseženo maksimalno moč odjema v posameznih časovnih blokih, ustrezne ravni dogovorjenih obračunskih moči ter njihovih presežkov in seveda možnost prilagajanja odjema. Le tako bi lahko ustrezno določili maksimalne pričakovane moči odjema v posameznih časovnih blokih. Takšno analizo lahko opravimo z uporabo spletne aplikacije Primerjalnik stroškov omrežnine (zavihek rezultata primerjave »Analiza konic«), če imamo razpoložljiv 15-minutni diagram letnega odjema. Tega lahko pridobimo prek spletne aplikacije Moj elektro.

 

Opravi pa se lahko skrajno poenostavljen izračun, npr. na podlagi naslednjih predpostavk:

• samooskrbni odjemalec v shemi letnega neto merjenja energije (stroški po tarifni postavki za energijo so nič);  
• skupna moč odjema ob sočasnem polnjenju EV nikoli ne presega ravni dogovorjenih obračunskih moči (presežna moč je nič kilovatov);
• vozilo se polni 8 ur pri moči 6 kW (od 8:00 – 16:00 oziroma od 22:00 – 6:00).

 

To bi pomenilo, da se upoštevajo smiselno prilagojene dogovorjene obračunske moči po obeh scenarijih, kot sledi:

• Polnjenje podnevi: ČB2 = 10,4 kW, ČB3 = 10,4 kW, ČB4 = 10,4 kW, ČB5 = 10,4 kW
• Polnjenje ponoči: ČB2 = 4,4 kW, ČB3 = 4,4 kW, ČB4 = 10,4 kW, ČB5 = 10,4 kW

 

Za maj (nižja sezona) so mesečni stroški omrežnine pri obeh vrst polnjenja prikazani v naslednjih dveh tabelah.  

 

Poenostavljen izračun – polnjenje EV čez dan (maj):

 

Poenostavljen izračun – polnjenje EV ponoči (maj)

 

 

Prihranek zaradi prilagoditve polnjenja električnega vozila iz časa visokih obremenitev omrežja v čas nizke obremenitve omrežja je na podlagi navedenega scenarija in upoštevanih predpostavk okrog 8 EUR v maju (oziroma vsakem mesecu nižje sezone), še bistveno večji (okrog 30 EUR) pa bil v vsakem mesecu višje sezone, saj je takrat v veljavi najdražji časovni blok 1.

 

Priporočila za izvajanje pametnega polnjenja električnega vozila

 

• Polnjenje EV naj sledi konceptu E8 družbe ELES, ki med drugim temelji na upravljanju konične moči polnjenja in čim pogostejšem polnjenju vozila.
• Polnjenje ponoči ob dvigu dogovorjene obračunske moči v ČB4 in ČB5 (če je potrebno) je stroškovno izjemno ugodno z vidika stroškov za omrežnino.
• Hitro polnjenje na domu v času proizvodnje iz OVE naj bo nujno nadzorovano, da izključimo možnost nastopa znatnih nenačrtovanih konic odjema in presežnih moči. Ob delavnikih naj se skuša polniti z večjimi močmi v ČB 3 (14-16), v ČB2 le, če je istočasno na voljo dovolj lastne proizvodnje (pametno polnjenje, ki prilagaja moč polnjenja razpoložljivi proizvodnji iz samooskrbne proizvodne enote.
• Izkoristiti optimizacijo stroškov oskrbe z električno energijo z upoštevanjem cen energije. Nizke cene omrežnine niso zadosten kriterij za vodenje polnjenja EV: smiselno je treba upoštevati predvsem cene dobave energije, vrsto produkta dobave (statičen, dinamičen).
• Izkoristiti potencial zasnove modela trga – koncept »deljene dobave«, ki omogoča več različnih dobaviteljev oziroma več različnih produktov dobave na posameznem priključku končnega odjemalca. Razmisliti torej o izbiri specifičnega produkta dobave izključno za polnjenje EV – produkti na podlagi dinamičnih cen lahko v nižji sezoni prinašajo pomembne koristi.