Nova metodologija obračunavanja omrežnine ohranja obračun na podlagi moči odjema (tarifna postavka za moč), pri čemer pa spreminja način obračuna. Podlaga za obračun omrežnine so merilni podatki iz metrološko overjenih pametnih števcev, ki zagotavljajo 15-minutno meritev prevzete energije – na podlagi nove metodologije je ta osnovni obračunski podatek. Moč odjema je derivat merjene količine energije v določenem časovnem intervalu in se torej ne meri, temveč izračuna (na podlagi overjenih meritev električne energije). Navedeno zagotavlja obračun omrežnine za moč (omrežnina za dogovorjeno in presežno moč) ter omrežnine za energijo.

 

Spremljanje porabe električne energije oziroma moči odjema 

 

Osnovo za obračun, tj. 15-minutno količino prevzete energije je mogoče določiti med drugim tudi iz podatkov na prikazovalniku pametnega števca (razlika dveh zaporednih 15-minutnih odbirkov v časovnem bloku ET). Moč odjema izračunamo kot štirikratnik tako dobljene porabljene energije v zadnjih 15 minutah. Tako lahko z uporabo podatkov na prikazovalniku števca s preprostim sprotnim izračunavanjem sproti spremljamo moč odjema.
Tovrstni način spremljanja je morda primeren za enkratno analizo 15-minutne moči odjema ob uporabi določenih porabnikov, ne pa tudi za stalno spremljanje. 
Moč odjema lahko sicer gospodinjski odjemalec kar dobro predvidi, če preprosto sešteje moči naprav oziroma njihovih trošil, ki jih bo sočasno aktiviral (vključil). Takih naprav v gospodinjstvu ni veliko, sočasna uporaba v največjem možnem obsegu je običajno redkost, zato je nadzor izvedljiv brez večjih težav. 

 

Pametni števci žal niso enostavno dostopni vsem odjemalcem, poleg tega pa prikazovalnik na števcu ni uporabniku prijazno orodje za spremljanje porabe (omejitve obsega pri prikazu). Zato je vsem končnim odjemalcem na voljo spletni portal Moj Elektro, ki je vzpostavljen na nacionalnem podatkovnem vozlišču naprednega sistema merjenja. Portal omogoča prijazen prikaz obračunskih podatkov za izbrano preteklo obdobje, pregled koničnih obremenitev, na podlagi katerih je bila določena dogovorjena obračunska moč in še mnogo več. 15-minutne porabe električne energije ter moči odjema je možno pregledovati za pretekli dan, teden, mesec, leto oziroma za poljubno izbrano obdobje (največ 2 leti). 

 

Stalno sprotno (interaktivno) spremljanje trenutne porabe in moči odjema pa je uporabniku omogočeno prek uporabniškega vmesnika I1 na pametnem števcu. Ta dostop, ki ga končnemu odjemalcu na zahtevo omogoči elektrooperater, izvede pa ga ponudnik energetskih storitev ali končni odjemalec sam, zahteva namestitev ustrezne komunikacijske naprave in uporabo aplikacije za sprotno spremljanje porabe oziroma moči odjema na ustreznih napravah končnega odjemalca, pri čemer sta naprava in storitev strošek končnega odjemalca. Tovrstne storitve odjemalcu omogočijo stalno spremljanje porabe oziroma moči odjema in alarmiranje ob preseganju nastavljenih vrednosti, naprednejše pa ga celo opozorijo na predvideno preseganje vrednosti, da lahko končni odjemalec še pravočasno odreagira. Te storitve elektrooperater ne zagotavlja končnemu odjemalcu v okviru omrežnine, ker gre za naprednejšo storitev, ki za uporabo omrežja ni nujno potrebna in si jo mora odjemalec prilagoditi svojim potrebam.  

 

Spremljanje porabe je zelo pomembno in koristno predvsem z vidika ozaveščanja in informiranja o svoji rabi energije in omrežja ter za razumevanje problematike sočasne uporabe trošil in učinkovite rabe energije. Spremljanje samo po sebi še ne zagotavlja optimizacije stroškov omrežnine, za kar je potrebno tudi izvajanje ukrepov oziroma sprememba navad. 

 

Pravičnejši obračun

 

Do sedaj je bila omrežnina za obračunsko moč obračunana na podlagi omejevalcev toka (varovalk), in sicer je bila določena administrativno na podlagi izkustvene ocene oz. pričakovane moči odjema glede na zmogljivost priključka (npr. varovalka 3 x 25 A  obračunska moč 10 kW), saj podrobnejših merilnih podatkov v preteklosti pri manjših odjemalcih ni bilo zagotovljenih. Danes imamo v Sloveniji uveden napredni merilni sistem, ki temelji na podrobnih meritvah tudi pri manjših odjemalcih. Na podlagi celovite analize teh podatkov je agencija ugotovila, da velika večina manjših odjemalcev plačuje previsoko določeno obračunsko moč, ostali pa prenizko. Novi obračun omrežnine izkorišča podrobne merilne podatke za odpravo tovrstnih pomanjkljivosti in tako zagotavlja pravičnejši obračun ob upoštevanju dejanske uporabe omrežja na individualni ravni.  

 

Dogovorjena obračunska moč je končnemu odjemalcu določena za prihodnje obdobje na podlagi analize pretekle uporabe omrežja. Predstavlja obseg fizične zmogljivosti priključka, ki bo zelo verjetno tudi v prihodnje izkoriščen in predstavlja pomembno informacijo za elektrooperaterja, ki mu pomaga pri učinkovitem obratovanju omrežja. Za odjemalce s priključno močjo ≤43 KW, torej za gospodinjstva in mali poslovni odjem, se določi kot povprečje 3 največjih doseženih moči odjema v posameznem časovnem bloku, pri čemer se upošteva obdobje višje sezone (ČB1 – ČB4, za ČB5 se na podlagi pravila privzame vrednost dogovorjene moči za ČB4). 

 

Dogovorjena obračunska moč tako odraža predvideno maksimalno raven odjema moči iz omrežja v obdobju naslednjega leta dni – običajno se raba električne energije oziroma uporaba omrežja končnega odjemalca skozi čas ne spreminja pomembneje (gre za vzpostavljene navade oziroma za vzpostavljen poslovni proces), zato je določitev dogovorjenih obračunskih moči na podlagi merilnih podatkov preteklega obdobja dovolj robustno. Dogovorjena obračunska moč je izredno pomembna informacija za elektrooperaterja saj opredeljuje predvideno izkoriščenost zmogljivosti, ki jih posameznemu končnemu odjemalcu zagotavlja njegov fizični priključek na omrežje. Z agregacijo teh podatkov distribucijski operater pridobi ključni parameter za aktivno obratovanje in uporabo prožnosti.   

 

Dogovorjena obračunska moč upošteva naše navade, torej časovno porazdeljeno oziroma delno sočasno uporabo določenih naprav. Brez sprememb navad bo končni odjemalec brez težav uporabljal omrežje znotraj dogovorjene moči tudi v prihodnje, morebitni redki presežki pa ne bodo pomembneje vplivali na stroške uporabe omrežja. Izjema pa so situacije, ko končni odjemalec potem, ko mu je bila dogovorjena obračunska moč že na novo določena, pomembneje spremeni rabo energije (nabava intenzivnega porabnika npr. toplotne črpalke, savne, ipd., obsežna zamenjava naprav z energijsko varčnejšimi, sprememba poslovnega procesa z vplivom na moč odjema energije iz omrežja), ki lahko povzročijo pomembno povečanje ali zmanjšanje koničnega odjema. V teh primerih je smiselno razmisliti o spremembi dogovorjene obračunske moči, in sicer:

• ustrezno znižanje dogovorjene obračunske moči v primeru zmanjšanja moči odjema, če je to zmanjšanje jamčeno v najdražjih dveh časovnih blokih (ČB1 in ČB2);
• ustrezno zvišanje v primeru povečanja moči odjema, če je sprememba nastala po zadnjem obdobju višje sezone in se izteka prehodno obdobje (2 leti), v katerem se presežna moč ne obračunava.

 

Sprememba dogovorjene moči za končnega odjemalca, ki se zanjo odloči, prekine prehodno obdobje, zato se mu začne zaračunavati omrežnina za presežno moč. Svetujemo, da se za spremembo končni odjemalec odloči le, če je sposoben moč odjema dejansko obvladovati do ravni dogovorjene obračunske moči v posameznem časovnem bloku. Če odjemalec dogovorjene obračunske moči ne prilagaja, to opravi zanj elektrooperater enkrat letno po preteku višje sezone.

Ali lahko zaupam določeni dogovorjeni obračunski moči?

 

Elektrooperater je pri določitvi zavezan upoštevanju normativnih pravil, ki jih uveljavlja oziroma potrjuje Agencija za energijo. Ta natančno določajo vse potrebne postopke za določitev dogovorjene obračunske moči, ki vključujejo tudi postopke v primeru nerazpoložljivosti merilnih podatkov. Dogovorjena obračunska moč se določi na podlagi merilnih podatkov iz metrološko overjenih pametnih števcev. Ti zagotavljajo osnovni obračunski podatek, tj. količino prevzete delovne električne energije v posameznem 15-minutnem intervalu, iz katerega se moč odjema izračuna s preprosto matematično operacijo (množenje s faktorjem štiri). Obdelava obračunskih podatkov je proces, ki je prestal zelo strogo testiranje in ni podvržen sistemskim napakam, ki bi izkrivljale podatke, uporabljene za obračun. Obračun omrežnine je pogojen z izpolnitvijo kriterijev glede kakovosti uporabljenih merilnih podatkov – prenos podatkov iz pametnih števcev v merilne centre pri elektrodistribucijskih podjetjih je včasih zakasnjen, možne so tudi odpovedi samih merilnih naprav: validacija kakovosti podatkov se zato izvaja na dnevni in mesečni ravni pred izvedbo obračuna in poskrbi za to, da so za obračun izpolnjeni pogoji, kot jih določa zakonodaja. Če pogoji za obračun niso izpolnjeni, se obračun opravi z uporabo kumulativnih podatkov iz števcev kot pred prenovo obračunavanja omrežnine. Tako strogo preverjeni podatki so podlaga tudi za določitev dogovorjene obračunske moči.

 

Zato lahko končni odjemalec zaupa dogovorjeni obračunski moči, ki jo je določil elektrooperater. Končni odjemalec ima sicer možnost (brezplačno) preveriti pravilnost upoštevanih merilnih podatkov na način, da zahteva za določene 15-minutne intervale znotraj obdobja zadnjega meseca direktni izpis količin iz svojega pametnega števca in jih primerja s podatki, ki jih operater uporablja za obračun. Vendar so take zahteve smiselne le, če obstaja utemeljen sum, da je prišlo ali prihaja do napak oziroma napačnega merjenja.

 

Kdaj naj kljub vsemu preverim pravilnost določitve obračunske moči?

 

Najverjetnejši scenarij, ko končnega odjemalca presenetijo dogovorjene obračunske moči, je ob prvi določitvi le-teh, ob dodatnem pogoju, da ta končni odjemalec (gospodinjstvo ali mali poslovni odjem) spada v skupino tistih, ki jim je bila do sedaj na podlagi varovalk obračunavana bistveno nižja (prenizka) obračunska moč. Takšni odjemalci so običajno, ne pa tudi nujno:

• končni odjemalci z intenzivnimi energetsko neučinkovitimi porabniki, kot so električni grelniki, npr. za ogrevanje prostorov (električni radiatorji, električne peči …);
• končni odjemalci s samooskrbo v shemi letnega neto merjenja (»net-metering«), ki imajo električno vozilo in dodatno še druge z vidika moči odjema zelo intenzivne porabnike, kot so npr. sistemi za ogrevanje (toplotna črpalka), »wellness« naprave ipd.;
• končni odjemalci z ogrevanjem na elektriko v energetsko neučinkovitih objektih; 
• končni odjemalci z zelo specifičnim odjemom, kot so določeni kmetje oziroma obrtniki.

 

Ti odjemalci so sicer v manjšini in pri njih je pričakovati večje spremembe obračunskih moči v smer višje dogovorjene  obračunske moči, saj bo analiza njihove uporabe sistema to izkazala. Npr. pri odjemalcih s samooskrbo, ki uporabljajo intenzivnejše porabnike, je v povprečju pričakovati dvig obračunske moči za 2 kW, pri čemer je lahko pri nekaterih odstopanje od administrativne obračunske moči, določene po prejšnji metodologiji, tudi bistveno večje, vse do 80 %.
Pri teh odjemalcih torej višje dogovorjene obračunske moči niso nič nenavadnega, verjetnost, da je elektrooperater nepravilno določil obračunsko moč, pa je izredno majhna. 

 

Če pa kot odjemalec ne sodite v prej opredeljene specifične skupine odjema, pa pomembneje povečana dogovorjena obračunska moč v primerjavi z administrativno določeno količino, ki se je uporabljala do 1. 10. 2024, vsekakor ni pričakovana in je smiselno pri elektrooperaterju preveriti razloge zanjo. V tem primeru predlagamo, da najprej na spletnem portalu Moj elektro preverite čas nastopa treh največjih obremenitev (konice). Če časovno obremenitve ne morete nikakor povezati z vašo uporabo električnih porabnikov, se obrnite na operaterja in zahtevajte pojasnilo. Za primer – obračunsko moč 10 kW v 15-minutnem intervalu gotovo presežete, če sočasno deluje toplotna črpalka za ogrevanje prostorov oz. sanitarne vode, električna pečica, pralno/pomivalni stroji, grelniki, kot so toaster, likalnik, sušilec za lase in obenem morda še polnite električno vozilo ali pa je v uporabi savna ipd.

 

Kaj lahko storim, da zmanjšam svoj odjem moči iz omrežja in kaj za to potrebujem?

 

Zmanjšanje moči odjema dosežemo z izvajanjem izbranih ukrepov aktivnega odjema. Ta ima številne definicije, morda pa ga še najbolj nazorno povzame paradigma »energetskega državljana«, ki obsega samooskrbo, prilagodljivost odjema, shranjevanje energije in energetsko učinkovitost . Vendar pa je pomembno, da se zavedamo, da pasivni odjemalec s samooskrbo, ki ne prilagaja svojega odjema oziroma proizvodnje ne izpolnjuje kriterijev aktivnega odjemalca, čeprav je posredno poskrbel tudi energetsko učinkovitost. Na drugi strani pa tudi povprečno gospodinjstvo brez samooskrbe, brez hranilnika energije v celoti izpolnjuje lastnosti aktivnega odjema, če tudi z najpreprostejšimi ukrepi zagotavlja prilagajanje odjema in s tem zagotavlja učinkovitejšo rabo omrežja in izboljšuje energetsko učinkovitost.

 

Kot smo že izpostavili, je mogoče vplivati na moč odjema tako s preprostimi ukrepi kot tudi z zahtevnejšimi pristopi. 

 

Preprost način je sprememba navad na podlagi analize svoje porabe energije skozi izbrano časovno obdobje. Priporočamo, da se analiza izvaja večkrat, pri čemer se opazuje naša raba med delavniki in čez vikend v hladnejših in toplejših mesecih. Tovrstni pristop je popolnoma izvedljiv z uporabo spletnega portala Moj elektro (oziroma mobilne aplikacije Moj Elektro). Na podlagi identifikacije največjih obremenitev (moči odjema oz. konic) v izbranem preteklem časovnem obdobju opredelimo, kateri porabniki so k ugotovljeni moči največ prispevali in razmislimo, ali lahko njihovo uporabo časovno razporedimo, da jih je manj vključenih sočasno. Na podlagi tega spremenimo svoje navade. Stroški za odjemalca so nični.

 

Bolj napreden pristop vključuje stalno tehnično sprotno spremljanje porabe v realnem času in odzivanje na alarme v okviru danih zmožnosti. Odziv lahko npr. zagotavljamo ročno z daljinskim vodenjem določenih naprav: npr. ob alarmu, ki nakazuje verjetnost preseganja pred nastavljene vrednosti moči, z mobilno aplikacijo na daljavo izključimo določene delujoče naprave (npr. bojler). Zato si moramo zagotoviti podatke o porabi v realnem času ali z namestitvijo dodatne preproste merilne naprave ali z dostopom do podatkov v realnem času na pametnem števcu. Naši porabniki pa morajo omogočati upravljanje na daljavo. Stroški naložbe za odjemalca (če predpostavimo, da poseduje vodljive naprave) so enkratni in znašajo med 35 in 150 EUR. V prihodnosti je pričakovati razširitev funkcionalnosti tovrstnih storitev s podajanjem predlogov ukrepov ob alarmih na podlagi uporabe umetne inteligence.

 

Najnaprednejši pristop nadgrajuje naprednejši pristop in vključuje obvezno uporabo sistema za upravljanje z energijo, ki zagotavlja samodejno vodenje naprav (izvajanje ukrepov) na podlagi uporabniških nastavitev. Ta pristop je podvržen nekoliko višjim stroškom (vsaj 500 EUR za opremo, dodatno še mesečno plačilo za zagotavljanje storitve), vendar omogoča tudi največje koristi.

 

Na podlagi znanih informacij so omenjene tehnologije in storitve dozorele in jih ponuja v Sloveniji kar nekaj domačih ponudnikov, še več rešitev pa je mogoče najti na EU trgu rešitev na področju hišne avtomatizacije in učinkovite rabe energije.
 
Kdaj lahko pričakujem stroškovne učinke svojih ukrepov?

 

Če po izvedenih ukrepih končni odjemalec ne prilagodi dogovorjene obračunske moči, bodo znižane ravni le-te po posameznih časovnih blokih, če so bili ukrepi uspešni, določene s strani elektrooperaterja šele po preteku naslednje višje sezone. Če pa ob izvedenih ukrepih odjemalec sam zniža dogovorjeno obračunsko moč, pa bo stroškovni učinek, povezan z obračunsko postavko za obračunsko moč, opazen že v naslednjem obračunskem mesecu po prilagoditvi. Ukrepi pa imajo takojšen učinek na omrežnino za energijo, vendar ta stroškovno ni prevladujoča in bodo učinki majhni.
Sprememba dogovorjene obračunske moči znotraj prehodnega obdobja pomeni prekinitev zaščite odjemalca pred plačilom presežne moči, zato je ta ukrep smiseln le, če odjemalec zaupa vase in učinke izvajanih ukrepov. Le tako bo zagotovil, da njegova moč odjema ne bo presegala novo nastavljene ravni dogovorjene obračunske moči in s tem nastopa dodatnega plačila za presežno moč.

 

Kakšen je finančni učinek znižanja obračunske dogovorjene moči in v kakšnem času lahko pričakujem povrnitev naložbe?

 

Finančni učinek je odvisen od učinkovitosti ukrepov za zmanjšanje moči odjema. Če ni presežne moči, ga je mogoče na ravni enega leta enostavno izračunati, in sicer na naslednji način:

 

prihranek = količina zmanjšane dogovorjene moči * tarifna postavka * število mesecev nastopa časovnega bloka

 

Tako izračunan prihranek ne vsebuje morebitnega dodatnega prihranka zaradi učinkovitejše oziroma v času manjše obremenitve prenesene energije, ki je posledica izvedenega ukrepa.

 

Primer:

 

Gospodinjski odjemalec (uporabniška skupina 0) z ukrepi zmanjša moč odjema v zimski sezoni v najdražjem časovnem bloku (časovni blok 1, ki se pojavi izključno v višji sezoni v trajanju štirih mesecev) za 2 kW. Moči odjema v ostalih časovnih blokih ostanejo nespremenjene. Ob tem zagotovi, da ne bo prišlo do preseganj novih prilagojenih dogovorjenih moči v vseh časovnih blokih. Zmanjšanje moči odjema ne povzroči premika porabe v cenejši časovni blok. Prihranek določa izključno sprememba dogovorjene obračunske moči.

 

Ob uporabi tarife z veljavnostjo 1. 10. 2024 je prihranek po tem scenariju na letni ravni sledeč:

 

Prihranek = 2 kW * 3,6 [EUR/kW/mesec] * 4 [mesece] = 28,8 EUR/leto

 

Če bi odjemalec zagotovil enako znižanje konične moči odjema tudi v drugih časovnih blokih (posebej še v časovnem bloku 2, ki nastopi v obeh sezonah, torej v 12 mesecih), bi bili prihranki še bistveno večji (blizu 50 EUR/leto).

 

Na naslednji sliki je prikazan letni finančni učinek za primer zmanjšanja dogovorjene moči po posameznih časovnih blokih.

 

Časovnost povrnitve naložbe v naprednejše prilagajanje odjema je odvisna od vsakega posameznega primera in se giblje med dvema in sedmimi leti. 

Kako lahko opravim simulacije stroškov omrežnine na podlagi svojih podatkov o porabi (iz svojega števca)?

 

Agencija končnim odjemalcem zagotavlja primerjalno orodje, ki omogoča primerjavo stroškov na podlagi obračuna, ki je v veljavi do 1. 10., in po novem obračunu omrežnine. To orodje, tj. Primerjalnik stroškov omrežnine, omogoča poleg tega še simulacijo različnih scenarijev prilagajanja odjema oziroma prilagoditev dogovorjene obračunske moči ter analizo največjih upoštevnih obremenitev omrežja na podlagi 15-minutnega letnega profila uporabe omrežja, ki ga končni odjemalec pridobi na spletnem portalu Moj elektro.

 

Viri:

»energetski državljan« - dr. Pantoš, dr. Golob, 2016: „Elektroenergetika na razpotju“, dosegljivo na: http://lees.fe.uni-lj.si/uploads/StratKonfSDH_v9.pdf