Električno energijo lahko shranimo v hranilniku električne energije, ki ga najpogosteje imenujemo baterija. Tako shranjena energija je na voljo v vsakem trenutku, tudi ob oblačnem in deževnem vremenu in ponoči, ko sončna elektrarna ne proizvaja elektrike.

S pomočjo baterijskega hranilnika električne energije lahko optimiziramo energetsko samooskrbo tako v gospodinjstvih, javnem in storitvenem sektorju in tudi v industriji. Baterijski hranilnik omogoča shrambo električne energije v obdobju, ko je ne potrebujemo, in omogoča porabo, ko je primanjkuje oz. ko je cena oz. tarifa za električno energijo najvišja.

Z namestitvijo hranilnika zagotovimo, da se večina proizvedene energije, ki bi bila sicer oddana v omrežje, shrani in porabi za oddajno-prevzemno mesto. Na ta način pridemo do dejanske samooskrbe, ki nam omogoča porabo lastno proizvedene energije in neodvisnost od trenutnih uredb, cen energije in omrežnine.

Hranilnik nam omogoča tudi rezanje konic, kar pomeni, da se bomo lahko izognili plačevanju t. i. presežne moči, ki se bo v prihodnosti začela obračunavati. Hranilnik bo v primerih, ko ni presežne proizvedene energije iz sončne elektrarne, sam poskrbel za polnjenje v blokih s cenejšo energijo in omrežnino.

Uporaba baterijskih hranilnikov v Sloveniji ni zakonsko določena, vendar pa so nekatere spremembe in dopolnitve Pravilnika o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov uvedle pogoje, ki v praksi praktično že zahtevajo njihovo uporabo. Na primer: uvedena je zahteva po omejitvi moči priključka na distribucijsko omrežje, kar pomeni, da je brez baterijskega hranilnika možno priključiti manjšo sončno elektrarno, kot bi jo sicer lahko.