Daleč najpogostejša tehnologija, ki jo zasebna gospodinjstva uporabljajo za lastno pridobivanje električne energije, so sončne elektrarne oziroma fotovoltaika (PV), ki je danes tudi precej razširjena. Slovenija si je zastavila ambiciozen cilj glede proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije do leta 2030. Če ga želimo doseči, bo nujno povečati proizvodnjo in da bi nam to uspelo, je poleg različnih ponudb financiranja nujno vzpostaviti več poslovnih modelov, ki potrošnikom približajo odločitev za investicijo. 

Dejstvo je, da je kilovatna ura, ki je proizvedena z zasebnim fotovoltaičnim sistemom, največja korist za gospodinjstvo, če jo to porabi samo. Seveda to ni vedno mogoče že zaradi dejstva, da je sončna proizvodnja energije največja takrat, ko večina ljudi ni doma in pa dejstva, da je poraba elektrike pozimi bistveno večja kot pa poleti, ko je je največ proizvedene. Celo optimizirana gospodinjstva komaj presežejo stopnjo lastne porabe 30 % proizvedene električne energije.

Novi koncepti so torej usmerjeni predvsem v povečevanje porabe samoproizvedene energije, čeprav ni nujno, da »samoporaba« pomeni tudi lastno potrošnjo (glej poglavje Energetske skupnosti).

Na splošno vse porabnike, ki tudi proizvajajo energijo, povzemamo pod pojmom »prosumer«. Neologizem je sestavljen iz angleških "producer" in "consumer" skupaj.

Najpogostejši koncepti, kako narediti energetski trg privlačnejši za potrošnike, so trenutno naslednji:

• čisti samooskrbovanec,
• samooskrbovanec s presežki samoproizvedene energije,
• samooskrbovanec s hrambo (energije),
• naprednejši končni odjemalec brez proizvodnje,
• skupnosti obnovljivih virov energije,
• energetske skupnosti državljanov,
• mini PV sistemi,
• P2P trgovanje,
• agregatorji,
• storitve za elektrooperaterja.