Prilagajanje odjema ne pomeni zmanjševanje porabe električne energije. Bistveno bolj pomembno je, da s časovnim zamikom porabe svojo potrebo po električni energiji - kadar potrebe niso nujno vezane na točno določen trenutek -  časovno zamaknemo na zgodnejši ali poznejši čas.

Izjemno pomembna je vloga aktivnega odjemalca tudi kot proizvajalca električne energije iz malih, razpršenih virov, tako imenovana samooskrba, na primer iz solarnih fotovoltaičnih panelov na strehi hiše ali stanovanjskega bloka in vključitev tako proizvedene energije v elektroenergetski sistem.

Vse bolj pomembno bo tudi, da bo aktivni odjemalec lahko svoje potrebe po energiji v kritičnih trenutkih, ko je v sistemu preveč ali premalo energije, zadovoljil iz lastnih uskladiščenih zalog električne energije, običajno s pomočjo hranilnika. Tako bo razbremenil omrežje in prispeval k zanesljivosti delovanja sistema.

Nove tarife za uporabo omrežja bodo z večjim časovnim razlikovanjem, močnejšimi cenovnimi signali in dodatnim zaračunavanjem presežne moči spodbudile aktivni odjem. So osnovni sistemski cenovni signal za aktivni odjem. Osnovni zato, ker je zanesljiva oskrba z električno energijo temeljna energetska storitev, katere kakovost je regulirana. V kolikor moramo zaradi neučinkovite rabe omrežja tega ojačati oziroma razširjati, se ti dodatni stroški vrnejo preko tega istega cenovnega signala nazaj k odjemalcem. Tudi zato, ker se cena na enotnem notranjem trgu EU z energijo oblikuje ob upoštevanju zasedenosti omrežij in torej igra omrežje pomembno vlogo tudi pri oblikovanju cen za dobavo električne energije. V prihodnosti bi cena uporabe omrežja lahko postala lokacijsko odvisna tudi znotraj države, zato je pomembno, da skrbimo za uravnotežen razvoj sistema in z učinkovito rabo omrežja vsi odjemalci po svojih zmožnostih prispevamo k nižjim stroškom.

Aktivni odjemalci, ki se bodo odzivali na cenovne signale izven omrežninskih, ker se jim bo to morda ekonomsko izplačalo, bodo v vsakem primeru pravično prispevali k povrnitvi stroškov omrežja, saj bo morda takratni omrežinski cenovni signal nasprotujoč si tržnemu: npr. v času nizkih cen zaradi proizvodnje iz obnovljivih virov energije sredi dneva, se bo navkljub lokalni konični obremenitvi izplačalo povečati rabo energije na račun večjega stroška uporabe omrežja.

Pa vendar so med končnimi odjemalci tudi takšni, ki se enostavno ne morejo odzivati na cenovne signale, pa naj si bo to zaradi ekonomskih, tehničnih ali poslovnih omejitev, ki onemogočajo njihovo prilagajanje odjema oziroma naložbe v obnovljive vire energije. Tem odjemalcem Agencija za energijo s pregledno in z normativnim okvirjem skladno metodologijo omogoča predvsem pravično plačilo uporabe omrežja, ki odraža stroške njihove rabe omrežij.