Dogovorjena obračunska moč
Elektrooperater bo za odjemalca, ki je priključen na njegovo omrežje, določil dogovorjeno obračunsko moč glede na njegovo uporabo omrežja v preteklem obdobju.
Za gospodinjske odjemalce in druge manjše odjemalce s priključno močjo enako ali manjšo od 43 kW se dogovorjena obračunska moč določi za posamezen časovni blok od 1 do 4 kot povprečje treh konic posameznega časovnega bloka v obdobju zadnje višje sezone pred določitvijo dogovorjene obračunske moči.
Za odjemalce s priključno močjo nad 43 kW se dogovorjena moč za posamezni časovni blok določi na podlagi uporabnikovih doseženih 15-minutnih moči posameznega časovnega bloka v zadnjih 12 mesecih pred določitvijo dogovorjene obračunske moči.
Pri določitvi dogovorjene obračunske moči mora elektrooperater upoštevati tudi minimalne dogovorjene moči ter pravilo, da mora biti dogovorjena obračunska moč v višjem časovnem bloku enaka ali višja kot v prejšnjem časovnem bloku.
Spreminjanje dogovorjene obračunske moči
Odjemalci lahko spreminjajo dogovorjeno obračunsko moč večkrat. To lahko storijo prek spletnega portala Moj Elektro v okviru nacionalnega podatkovnega vozlišča ali neposredno pri elektrooperaterju.
Dogovorjeno obračunsko moč bo za odjemalca enkrat na leto predlagal elektrooperater na podlagi zgodovine meritev doseženih 15-minutnih moči.
Sprememba dogovorjene obračunske moči s strani odjemalca je smiselna, če se spremenijo njegove navade in s tem poraba električne energije ali če se odjemalec zaveda prednosti novega obračuna in želi s svojo dejavnostjo vplivati na svoj račun za omrežnino. Pri spremembi dogovorjene moči bo treba vedno upoštevati pravilo, da mora biti v višjem časovnem bloku dogovorjena moč enaka ali višja kot v prejšnjem. To poenostavljeno pomeni, da dogovorjena moč v časovnem bloku 2 ne more biti nižja kot v časovnem bloku 1.
Minimalna obračunska moč
Dogovorjena obračunska moč se določi na podlagi konic posameznega časovnega bloka v obdobju zadnje višje sezone pri čemer se upoštevajo tudi minimalne moči odjemalca.
Elektrooperater vsem uporabnikom ves čas zagotavlja uporabo omrežja v višini priključne moči, kot izhaja iz soglasja za priključitev. Priključna moč predstavlja maksimalno moč, do katere lahko odjemalec koristi omrežje. Ne glede na dejstvo, ali odjemalec v posameznem trenutku koristi omrežje ali ne, predstavlja plačilo omrežnine za minimalno obračunsko moč nekakšno rezervacijo zmogljivosti omrežja, ki bi jo sicer elektrooperater lahko dal na voljo drugim uporabnikom.
Minimalna moč je najmanjša moč, ki jo mora odjemalec plačati v okviru omrežnine za moč ne glede na to, ali rabi omrežje ali ne.
Minimalne moči so določene glede na način priključitve na naslednji način:
- za enofazni priključek uporabnika sistema s priključno močjo enako ali manjšo od 43 kW kot 31 % priključne moči iz soglasja za priključitev, vendar ne manj kot 2,0 kW;
- za trifazne priključke s priključno močjo enako ali manjšo od 43 kW kot 27 % priključne moči iz soglasja za priključitev, vendar ne manj kot 3,5 kW za uporabnike sistema s priključno močjo do vključno 17 kW;
- za trifazne priključke s priključno močjo enako ali manjšo od 43 kW ter za uporabnike sistema iz drugega odstavka 37. člena tega akta, kot 34 % priključne moči iz soglasja za priključitev za uporabnike sistema s priključno močjo nad 17 kW;
- za uporabnike sistema s priključno močjo 43 kW in več kot 15 % priključne moči.
Minimalne moči enofaznih priključkov:
Nazivna vrednost varovalke [A] | Priključna moč [kW] | Minimalna obračunska moč [kW] |
1 x 16 | 4 | 2 |
1 x 20 | 5 | 2 |
1 x 25 | 6 | 2 |
1 x 32 | 7 | 2,2 |
1 x 35 | 8 | 2,2 |
Minimalne moči trifaznih priključkov do 43 kW:
Nazivna vrednost varovalke [A] | Priključna moč [kW] | Minimalna obračunska moč [kW] |
3 x 16 | 11 | 3,5 |
3 x 20 | 14 | 3,8 |
3 x 25 | 17 | 4,6 |
3 x 32 | 22 | 7,5 |
3 x 35 | 24 | 8,2 |
3 x 40 | 28 | 9,5 |
3 x 50 | 35 | 11,9 |
3 x 63 | 43 | 14,6 |