Prilagajanje lastne porabe ceni za uporabo omrežja oziroma tržni ceni dobave električne energije je mogoče tudi brez lastne proizvodnje, pod pogojem, da ima končni odjemalec porabnike energije, ki jih je možno časovno voditi ali ročno ali samodejno (npr. električna grela, toplotna črpalka, zamrzovalni sistemi ipd.), za kar je potrebna vsaj minimalna raven avtomatizacije. S strani potrošnika je pričakovana ohranitev kakovosti bivanja oziroma udobja.

Naložba v sistem za upravljanje z energijo ali uporaba tovrstne storitve se običajno povrne približno v enaki dobi kot naložba v sončno elektrarno, lahko pa tudi bistveno prej, če si avtomatizacijo zagotovi odjemalec sam z uporabo preprostih sistemov za upravljanje energije in hišno avtomatizacijo, ki so že na voljo. Pogoj za to je pametni števec, ki omogoča dostop do meritev porabe oziroma proizvodnje v realnem času in uporaba preprostih vodenih stikal prek spletne storitve (IFTTT).

Za naprednejše odjemalce brez lastne proizvodnje postajajo zanimivi tudi sistemi za shranjevanje energije. S pogodbo o dobavi električne energije z dinamičnimi cenami, ki so neposredno vezane na borzne cene, lahko namreč lastnik baterijo napolni, ko je elektrika poceni in potem prazni, ko pač potrebuje elektriko. Ali pa jo celo prodaja in vrača omrežje, ko bodo cene višje.

Če tak aktivni odjemalec pristopi k sodelovanju na trgu prek agregatorja pa lahko tovrstno prilagajanje odjema prinaša dodatne finančne koristi. Ko aktivni odjemalec nudi sistemsko storitev je oproščen plačila uporabe omrežja, kar je dodatna korist. Ustrezna stopnja avtomatizacije je tukaj  neobhodna.

Če je do nedavnega za potrošnike veljalo, da so cene za uporabo omrežja in cene za dobavo energije običajno usklajene, to v prihodnje ne bo več nujno. Cenovni signali za uporabo omrežja in cenovni signali za dobavo energije so lahko tudi nasprotujoči. Tako je npr. poleti v času lepega vremena in ugodnih vetrovnih razmer, opoldne cena električne energije na trgu izrazito nizka ali celo negativna, kar pomeni, da lahko odjemalec za rabo električne energije v tem času prejme celo plačilo. Po drugi strani pa je v obdobju nizkih cen električne energije obremenitev celotnega omrežja visoka (četudi je lahko omrežje lokalno zaradi proizvodnje iz obnovljivih virov na določenih območjih razbremenjeno) in je posledično omrežnina oziroma tarifa za uporabo omrežja višja. Zato je iz vidika potrošnika smiselno upoštevati oba cenovna signala in se bolj prilagoditi tistemu, ki zagotavlja večjo korist. Posledično bo postala izbira produkta za dobavo energije še pomembnejša.

Podobno velja za razne programe prilagajanja odjema, ki jih promovirajo določeni dobavitelji, kot so obdobja znižanih cen. Ta lahko nastopijo v času višjih cen za uporabo omrežja in je tako učinek prilagajanja lahko ničen oziroma celo negativen, tj. uporabnik si s prilagajanjem odjema poveča skupne stroške oskrbe.

V poštev pride tudi sklenitev pogodb z dinamičnimi cenami, ki odražajo sprotne cene na trgu, posebej še, če se po taki pogodbi dobavlja energija za del porabe, ki je količinsko pomembna in se časovno sklada z nastopom posebej ugodnih cen (npr. polnjenje električnega vozila, ipd.). Vendar so tovrstne pogodbe povezane s tveganji zaradi nepričakovanih sprememb na trgu, kot posledica izjemnih dejavnikov (neobičajne dalj časa trajajoče vremenske razmere, energetska kriza, ipd.). Tovrstne pogodbe zahtevajo ustrezno stopnjo avtomatizacije, ki pa je običajno v omejenem obsegu zagotovljena že v okviru posamezne pametne naprave (tipičen primer je pametna polnilnica za električno vozilo, ipd.).