Nedvomno smo, in bomo tudi v prihodnje, priča velikim spremembam v odnosu do okolja, električne energije in vloge vsakogar izmed nas.

Udobje zanesljive in v vsakem trenutku varne oskrbe z električno energijo je v tem trenutku pričakovano in zahtevano. Vprašanje je, ali bo tako tudi v bodoče, kaj lahko in kaj moramo storiti.

Ob hkratnem zavedanju nujnih sprememb v odnosu do okolja in blažitve podnebnih sprememb in seveda tudi tehnoloških in cenovno sprejemljivih zmožnosti, je usmeritev v alternativne vire energije vse bolj prisotna, mogoča in nujna. Malo manj pa je, širše gledano, prisotno tudi vedenje, da vse večji delež nestanovitnih razpršenih obnovljivih virov energije v omrežju (na primer sončne elektrarne na strehah, male hidroelektrarne, vetrne elektrarne in podobno) kakor tudi spremenjena raba energije (elektrifikacija ogrevanja in prometa) vnašajo v elektroenergetski sistem dodatne zahteve po investicijah v omrežja kakor tudi potrebo po bolj aktivnemu upravljanju omrežja, predvsem distribucijskega.

Investicijam v omrežja se kot družba ne bomo mogli ogniti, pomembno vprašanje je, kolikšne bodo in za koliko jih lahko zamaknemo v prihodnost. Prožnost odjema je zagotovo del odgovora.

Napredek tehnologij, predvsem na področju rabe obnovljivih virov in informacijsko-komunikacijskih tehnologij, v energetiki omogoča prilagajanje odjema in proizvodnje. Če je bila včasih proizvodnja električne energije popolnoma ločena od njene porabe in si odjemalci niso mogli zamisliti, da bi električno energijo tudi sami proizvajali, je danes situacija drugačna - veliki in mali odjemalci so lahko hkrati tudi mali proizvajalci. Je pa hkrati to izziv za omrežje, ki mora biti varno, stabilno in zanesljivo za vse.