Hramba električne energije ponuja možnost občutnega povečanja deleža lastne porabe v lastno proizvedeni električni energiji. Na primer, elektriko, proizvedeno in shranjeno čez dan, lahko odvzamemo iz hranilnika zvečer oz takrat, ko jo potrebujemo. V določeni meri namreč lahko elektriko rabimo tudi v manj sončnih dnevih, pozimi, ob pogoju, da je fotonapetostni sistem nastavljen tako, da lahko pozimi zajame čim več sonca in ga je treba zvečer iz baterij odvzeti le malo več, kot ga shranimo podnevi.

Čeprav so cene baterijskih sistemov z ustreznimi hranilnimi zmogljivostmi že ekonomsko sprejemljive za potrošnika, pa je treba priznati, da njihova uporaba ni cenejša od odjema električne energije iz omrežja. Vendar pa je električna energija, proizvedena in porabljena sama, z baterijskim shranjevanjem dejansko 100-odstotno prijazna do podnebja. Z razvojem e-mobilnosti bodo tudi cene baterijskih sistemov postale še dostopnejše, zlasti baterije, ki bodo po uporabni življenjski dobi v avtomobilu vrnjene v uporabo za začasno gospodinjsko shranjevanje električne energije (»second life«).

Sistemi za shranjevanje bodo postali zanimivi tudi za naprednejše potrošnike brez lastne proizvodnje. S pogodbo o dobavi električne energije z dinamičnimi cenami, ki so neposredno vezane na borzne cene, bodo potrošniki lahko svoje baterije polnili, ko je elektrika poceni, in jih praznili, ko bodo elektriko rabili. Ali pa bodo vračali elektriko v omrežje in jo prodajali, ko bodo cene spet visoke. Realno gledano pa bo to smiselno in izvedljivo za potrošnika le z visoko stopnjo avtomatizacije.